
Ko gre za varnost baterij z napetostjo 48 voltov, obstajajo tri glavne certifikacijske norme, ki določajo standarde. Standard UL 2271 preverja, ali te baterije lahko omejijo požar in ohranijo ustrezno električno ločenost pri uporabi v invalidskih vozičkih ali skuterjih. To se naredi tako, da se baterije testirajo s stiskanjem, potapanjem v vodo ter izpostavljanjem ekstremnim temperaturam. Nato je tu UN38.3, ki je obvezen, kadar je treba te baterije prevažati kjerkoli. Ta zagotavlja, da ostanejo stabilne tudi med vzleti in pristanki letal, intenzivnimi vibracijami pri prevozu in v primeru zunanjega naključnega kratek zapora. IEC 62133 se osredotoča posebej na prenosne naprave in preverja, kako prenašajo prekomerno polnjenje, nepravilno praznjenje ter večkratne cikle segrevanja in hlajenja. Te tri norme delujejo skupaj kot varnostni trikotnik in tako proizvajalcem in potrošnikom zagotavljajo zaupanje, da njihovi izdelki z baterijami 48 V izpolnjujejo bistvene varnostne zahteve pri različnih scenarijih uporabe.
| Certifikacija | Ključna točka validacije | Testni parametri |
|---|---|---|
| UL 2271 | Nevarnost požara / električna nevarnost | Zdrobitev, prekomerno polnjenje, termalni uidek |
| UN38.3 | Varnost pri prevozu | Vibracije, nadmorska višina, kratek stik |
| IEC 62133 | Varnost pri prenosni uporabi | Spreminjanje temperature, prisilno praznjenje |
Ti standardi zmanjšajo tveganje odpovedi na terenu za 32 %, kar kažejo analize varnosti baterij iz leta 2023.
Medtem ko baterije uspešno opravijo preskuse certifikacije v čistih laboratorijskih pogojih, je ključno, kako se obnašajo pri segrevanju v dejanskih pogojih. Oblikovanje sistema za hlajenje 48-voltne baterije odločilno vpliva na vzdržljivost pri spreminjajočih se obremenitvah. Ne glede na to, ali proizvajalci uporabljajo posebne materiale za spremembo faze ali tradicionalne metode tekočega hlajenja, te izbire vplivajo na to, kako dolgo baterija zdrži, preden jo bo treba zamenjati. Učinkovito upravljanje toplote preprečuje nevarne situacije, imenovane termalni nekontrolirani procesi, ki so odgovorni za večino težav z litijevimi baterijami danes. Glede na najnovejše podatke iz Poročila o industriji shranjevanja energije za leto 2024 približno tri četrtine varnostnih težav izvirajo ravno iz tega problema. Baterije, ki vključujejo vgrajeno kontrolo temperature skupaj z neko obliko pasivnega hlajenja, običajno dolgoročno delujejo bolje. Ti sistemi ohranjajo temperature v varnih mejah, tudi kadar se večkrat zapored ponavlja hitro polnjenje. Inženirji porabijo nešteto ur, da zagotovijo, da se teoretični standardi ujemajo z dejanskim delovanjem v praksi.
Ko podjetja navpično integrirajo svoje dejavnosti, dobijo boljši nadzor nad pomembnimi koraki, kot so razvrščanje celic in razvoj sistemov za upravljanje baterij. Tovarne, ki za združevanje celic uporabljajo umetno inteligenco, običajno zaznajo približno 3-odstotno razliko v kapaciteti med posameznimi celicami. To je znatno manj v primerjavi z večino proizvajalcev, ki te naloge izvajajo prek zunanje ponudbe, kjer pogosto pride do razlik v obsegu 15 do 20 %. Kombinacija te natančnosti in posebnega programskega opreme BMS, ki spremlja nivoje napetosti in spremembe temperature v posameznih celicah, zmanjša neenakomernost zmogljivosti na ravni paketa za približno 37 %, kar kaže raziskava Raziskovalnega inštituta za baterije iz leta 2023. Sistemi za nadzor tlaka na ravni sklopa prav tako pomagajo zmanjšati obrabo, ki jo povzroča toplotno razširjanje, kar igra pomembno vlogo pri trajanju baterij skozi cikle polnjenja.
Celoviti protokoli validacije simulirajo desetletja obratovanja s pospešenimi testi:
Notranji podatki vodilnih proizvajalcev kažejo, da obrisi odpovedi zaznajo v navpično integriranih objektih štirikrat prej kot tretje osebe, kar pomeni za 95 % višjo zanesljivost v terenskih pogojih za kritične aplikacije, kot so telekomunikacijski rezervni sistemi.
Kako fleksibilni so protokoli, je ključnega pomena za pravilno delovanje 48V baterij v sistemih proizvajalcev opreme. Tukaj prihajajo v poštev najpogostejši industrijski standardni načini komunikacije. CANbus omogoča zanesljivost v avtomobilski industriji, Modbus dobro deluje pri industrijskih krmilnih aplikacijah, SMBus pa poskrbi za spremljanje stanja naboja. Ti različni protokoli izmenjujejo pomembne podatke med baterijskimi paketi in napravo, s katero so povezani. Delijo informacije, kot so nivoji napetosti, meritve temperature ter število polnjenj in praznjenj baterije. Sistemi lahko na podlagi teh podatkov prilagajajo postopke polnjenja in tako preprečujejo nevarne situacije, kot je termalni zagon. Če proizvajalci teh protokolov ne vgradijo neposredno v konstrukcijo baterije, so na koncu prisiljeni uporabiti draga rešitev tretjih oseb, le da bi omogočili medsebojno komunikacijo vseh komponent. Po podatkih raziskave, objavljene lansko leto v reviji Journal of Power Electronics, to pomeni približno 40 % več potencialnih točk, kjer se lahko kaj pokvari. Poleg programske združljivosti obstajajo tudi mehanski vidiki. Modularne konstrukcije omogočajo namestitev baterij v tesne prostore pri različnih aplikacijah, od električnih avtomobilov do sistemov za shranjevanje energije za domove ali podjetja. Kombinacija obeh vidikov zmanjša čas integracije približno za 30 %, kar je zelo pomembno, saj nihče ne želi, da bi baterija ležala neuporabljena, medtem ko inženirji iščejo način, kako jo povezati z obstoječo opremo.
Ko gre za akumulatorje 48 V, se ljudje pogosto zatikajo pri primerjavi le cene, ne da bi razmislili o tem, koliko dejansko plačajo s časom. Globina praznjenja (DoD) nam pove, koliko energije lahko dejansko uporabimo v vsakem ciklu, kar je zelo pomembno, kadar proizvajalci govorijo o stvareh, kot je »več kot 3.000 ciklov pri 80 % DoD«. Poglejmo si to na praktičnem primeru. Litijev akumulator, ki stane okoli 1.200 dolarjev in izdrži 3.000 ciklov, pride na okoli 40 centov na cikel. Primerjajte to s poceni svincovo-kislinskim akumulatorjem za 600 dolarjev, ki doseže le 800 ciklov in tako stane okoli 75 centov na cikel. To pomeni, da se obratovalni stroški v teh ciklih povečajo za dobrih 90 %. Ko se to uporabi pri floti električnih vozil deset let, se ti majhni razliki močno naberejo, saj litijevi akumulatorji preprosto med zamenjavami trajajo dlje. Prav tako moramo upoštevati tudi vzdrževanje. Litijevi akumulatorji potrebujejo približno 90 % manj pozornosti kot njihovi svincovo-kislinski kolegi. Ne smemo pa pozabiti niti na izgube učinkovitosti. Pri polnjenju in praznjenju litij izgubi med 15 do 30 odstotkov manj energije kot druge rešitve. Vsi ti dejavniki skupaj kažejo, zakaj je investicija v 48-voltne litijeve sisteme ekonomsko smiselna, tudi če so na začetku dražji.